Večina plačila v Sloveniji se izvede z zamikom

Preden pride do zapada terjatve, mora terjatev najprej nastati. Nastane tako, da se kupec oziroma stranka zaveže, da bo delno ali v celoti poravnala znesek za opravljeno storitev ali blago. Večina plačila se izvede z zamikom. Določi se rok oziroma datum zapadlosti. Trend neplačevanja s zadnje čase kar povečuje. Iz takšnih in drugačnih razlogov ljudje oziroma podjetja plačujejo pred ali po določenem roku.

Med ponudnikom in kupcem se torej sklene pogodba, v kateri se določi predviden rok poplačila terjatev. Zelo pomembno je, da podjetje pozna plačilno sposobnost kupca, saj si bo le na ta način lahko zagotovilo poplačilo terjatev ali pa vsaj vpogled v finančno sposobnost stranke. S tem bo podjetje ugotovilo ali je kupec primerna stranka ali zgolj tveganje. V primeru, da pride do prodaje, torej v kolikor podjetje s kupcem sklepa pogodbo za večje naročilo ali za večji znesek, potem se izvede predplačilo. Račun je potrebno izstaviti v čim krajšem času, kajti plačilni rok se šteje od dneva izdaje računa.

Kaj pa če stranka ne poplača obveznosti?

V kolikor se zgodi, da stranka ne plača dogovorjenih obveznosti na dan, ki je določen za plačilo obveznosti, potem govorimo o zapadlih terjatvah. Do zapada terjatev ponavadi pride v kolikor stranka ne poravna obveznosti v roku od 8 dni do 3 mesece od prevzema blaga.

Torej v primeru zapadle terjatve podjetje začne z določenimi ukrepi. Sprva so ukrepi mili, kar je seveda razumno, kajti lahko se zgodi, da je stranka pozabila plačati terjatev. Pametno pa je, da podjetje preneha z dobavo blaga. V primeru, da stranka ne kaže interesa poravnave zapadle terjatve, potem je pomembno, da podjetje nastopi odločnejše. Podjetje najprej prične z milejšimi postopki, torej pokliče, pošlje obvestilo, obišče stranko in podobno. V primeru neuspele izterjave pa začne sodni postopek.

Pomembno je, da podjetje kaj hitro reagira, kajti terjatev ima rok. Lahko torej zastara. Ne glede na dokaze, ki jih ima upnik lahko zapadle terjatve zastarajo in upnik ostane brez denarja. Zastaralni rok začne teči naslednji dan po zapadlosti terjatve. V kolikor pride do zastaranja, potem zastarajo tudi stranske terjatve kot so obresti, sodni stroški in podobno. Roki zapadlosti imajo različne dobe, ti se gibljejo od enega leta pa do pet let. V določenih primerih pa tudi 10 let.

Dodaj odgovor