Davčna blagajna omogoča izmenjavo podatkov s Finančno upravo

S pojmom davčna blagajna smo se srečali šele pred nedavnim oziroma konec leta 2015, ko je bila tovrstna blagajna kot še neobvezna vključitev v sistem potrjevanja računov omogočena, in sicer 1. 12. 2015. Od 2. januarja 2016 pa so davčne blagajne postale nujne za vse zavezance.

Davčna blagajna je torej blagajna, ki omogoča izmenjavo podatkov s Finančno uprav, in sicer v trenutku izdelave dokumenta. Ima vgrajeno posebno nadzorno enoto, ki dokumentira račune, ki so izdani. Blagajna se tako poveže s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave. Njena naloga je, da jim pošlje vse podatke z informacijami o davčnih zavezancih direktno v baze podatkov v času, ki je realen.

In kam se potem zapisujejo podatki o prometu, ki jih pošlje davčna blagajna?

Podatki o prometu se zapisujejo v enoto, ki se imenuje fiksalna kontrolna enota. Ko so podatki enkrat poslani sem, jih ni več moč izbrisati. To pa davčnim organom omogoča nadzor in to je glavni namen davčne blagajne. Posledično zavezanci nikakor ne morejo več prirejati svojega prometa.

Davčna blagajna za delovanje potrebuje pravilen postopek. Vsak davčni zavezanec za delovanje svoje davčne blagajne potrebuje namensko digitalno potrdilo. To potrdilo je seveda brezplačno.

Zakaj je torej davčna blagajna nujna?

Davčna blagajna je torej postala nujna za trgovine, frizerske salone, masažne salone, cvetličarne, gostince … Njeno uvajanje je v resnici ukrep vlade proti t. i. sivi ekonomiji ter tudi utaji davkov. Davčne blagajne naj bi torej poskrbele, da bi se utaje davkov zmanjšale vsaj za 21 milijonov evrov na leto. To pa je veliko, kajneda?

In za konec še … Če je davčna blagajna za vas zakonsko obvezna in če je nimate, se to seveda obravnava kot kaznivo dejanje. Prav tako ste v prekršku, če tovrstna blagajna ni v skladu s predpisanimi tehničnimi zahtevami ali pa v primeru, da blagajna ni registrirana ali pa nismo zagotovili prenosa podatkov v bazo podatkov.