Mini blagajna: davčna blagajna za manj zahtevne podjetnike

Sistem davčnih blagajn je v letu 2016 v slovenski poslovni prostor vnesel nekaj novosti, ki terjajo prilagoditev od podjetnikov, ki poslujejo z gotovino. Ker gre v nekaterih primerih za precej velike prilagoditve, spremembe nekaterim podjetnikom seveda niso po godu. Na srečo pa je imela finančna uprava pri načrtovanju novega sistema v mislih tudi tiste, ki se z gotovinskim plačevanjem oziroma izdajanjem računov nasploh ukvarjajo le občasno – tem so namenjene mini blagajne, ki predstavljajo nekoliko osiromašeno verzijo običajnih davčnih blagajn.

Računi, ki se izdajajo pri gotovinskem poslovanju, morajo biti davčno preverjeni pri davčni upravi ter nato s potrdilom posredovani končnemu kupcu. Za to skrbi sistem davčnih blagajn. Mini blagajne pa so pisane na kožo tistim, ki takšne funkcionalnosti potrebujejo le občasno. V poštev pridejo za tiste podjetnike, ki se le redko srečajo z gotovinskim plačevanjem (pri drugih načinih plačila, na primer neposrednih nakazilih, davčno potrjevanje ni potrebno), seveda pa tudi za tiste, ki tudi sicer zelo redko poslujejo in imajo v enem letu le malo izdanih računov. Mini blagajna omogoča osnovne funkcionalnosti, ki se zahtevajo v teh primerih. Zagotavlja povezavo s finančno upravo in potrjevanje izdanih računov, posebej dobro pa deluje v povezavi z vezano knjigo računov, saj omogoča enostavno poročanje VKR računov v roku 10 dni od izdaje. Res pa je, da hkratna uporaba elektronske blagajne in VKR v istem poslovnem prostoru ni dovoljena, kar je seveda smiselno. Podjetnik se tako lahko sam odloči, kakšen način bo izbral pri izdajanju računov, morajo pa biti ti davčno potrjeni. Dobro je, da se vse te podrobnosti natančno opredeli v internem aktu.

Mini blagajne so v določenih primerih odlična rešitev za manj zahtevne podjetnike, imajo pa seveda tudi nekatere omejitve, na katere je treba paziti. Pred odločitvijo za uporabo aplikacije se je torej pametno pozanimati, ali ta ustreza vsem vašim potrebam.