Kakšni so stroški odprtja s.p.?

Odprtje samostojnega podjetja je v Sloveniji brezplačno, a to še ne pomeni, da je samostojna pot poceni. Največji strošek niso papirji ob registraciji, temveč mesečni prispevki za socialno varnost, ki jih mora podjetnik plačevati ne glede na to, ali posluje z dobičkom ali ne.

Vse več Slovencev se odloča za samostojno podjetništvo, bodisi kot glavni vir zaslužka bodisi kot dopolnilno dejavnost. Preden se odločijo za ta korak, je dobro vedeti, katere stroške lahko pričakujejo v prvem letu poslovanja in kje se skrivajo izdatki, na katere bodoči podjetniki pogosto pozabijo.

Registracija ne stane nič

Samostojno podjetje (s.p.) se registrira prek portala SPOT, kar lahko podjetnik stori sam z digitalnim potrdilom ali na eni od točk SPOT, kjer mu pri vpisu brezplačno pomagajo. Postopek je hiter, saj je s.p. običajno vpisan v Poslovni register Slovenije že v enem ali dveh delovnih dneh.

Tudi digitalno potrdilo, na primer SIGEN-CA, je za fizične osebe brezplačno. Ob vpisu podjetnik izbere glavno dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) in se odloči, ali bo davčno osnovo ugotavljal na podlagi dejanskih ali normiranih odhodkov.

Prispevki so največji mesečni izdatek

Kdor odpre s.p. kot edino zaposlitev, je obvezno zavarovan in mora vsak mesec plačevati prispevke za pokojninsko in invalidsko, zdravstveno, starševsko ter zavarovanje za primer brezposelnosti. Plačuje jih najmanj od minimalne osnove, ki se vsako leto spremeni glede na povprečno plačo v državi.

Okvirno to pomeni od približno 450 do 550 evrov na mesec, skupaj z obveznim zdravstvenim prispevkom in prispevkom za dolgotrajno oskrbo. Natančne zneske za tekoče leto objavlja Finančna uprava RS (FURS), zato jih je pred odprtjem vredno preveriti.

Novi podjetniki so v prvem letu upravičeni do olajšave pri prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar mesečni znesek občutno zniža. Olajšava velja le za tiste, ki s.p. odpirajo prvič.

Drugiče je pri popoldanskem s.p. Kdor je že redno zaposlen, plačuje le prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevek za poškodbe pri delu, in to od dejanskega dohodka. Takšen s.p. je zato v začetku bistveno cenejši.

Stroški, na katere pogosto pozabimo

Poleg prispevkov se nabere še vrsta manjših izdatkov. Nekateri so obvezni, drugi odvisni od vrste dejavnosti.

Strošek	Okvirni znesek	Opomba
Poslovni račun pri banki	5–15 evrov na mesec	Obvezen za poslovanje s.p.
Računovodski servis	50–150 evrov na mesec	Normiranci ga pogosto ne potrebujejo
Davčno potrjevanje računov	0–30 evrov na mesec	Pri gotovinskem poslovanju; obstajajo tudi brezplačne rešitve
Obrtno dovoljenje ali licenca	od nekaj 10 evrov	Le za določene dejavnosti
Štampiljka	20–40 evrov enkratno	Ni obvezna
Spletna stran in domena	od 10 evrov na leto	Odvisno od zahtevnosti
Zavarovanje odgovornosti	po ponudbi	Za nekatere poklice priporočljivo ali obvezno

Kdor bo delal v najetem prostoru, mora računati še na najemnino, stroške opreme in morebitna dovoljenja za opravljanje dejavnosti na tej lokaciji.

Normirani s.p. pri davkih prihrani največ

Večina novih podjetnikov izbere normirano ugotavljanje davčne osnove. Pri tem se jim priznajo normirani odhodki v višini 80 odstotkov prihodkov, do 50.000 evrov letnih prihodkov, dohodnina pa se plača po stopnji 20 odstotkov od preostanka. Dejanska obdavčitev prihodkov tako znaša le okoli štiri odstotke.

Normiranci lahko knjigovodstvo vodijo sami, saj morajo voditi le evidenco izdanih računov. Tako lahko prihranijo pri stroških računovodje.

Pozorni morajo biti tudi na prag za vstop v sistem DDV. Ta znaša 60.000 evrov obdavčljivega prometa v zadnjih 12 mesecih. Kdor ga preseže, mora postati zavezanec za DDV, kar pomeni več administracije in pogosto tudi pomoč računovodje.

Koliko torej stane prvo leto?

Podjetnik, ki odpre s.p. kot edino zaposlitev, mora za prvo leto računati na nekaj tisoč evrov fiksnih stroškov, četudi posluje skromno. Največji del teh izdatkov predstavljajo prispevki, sledijo banka, računovodstvo in oprema.

Strokovnjaki zato svetujejo, naj si bodoči podjetniki pred odprtjem pripravijo finančno rezervo za vsaj tri do šest mesecev poslovanja. Brezplačne nasvete ponujajo točke SPOT, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in regionalni podjetniški inkubatorji, kjer lahko preverijo tudi možnosti subvencij za samozaposlitev pri Zavodu RS za zaposlovanje.

Zneski v članku so okvirni in se lahko vsako leto spremenijo. Aktualne podatke objavljata FURS in portal SPOT.