Slovenski podjetniki pri izbiri poslovnega računa niso omejeni zgolj na domače banke. Transakcijski račun lahko odprejo v Sloveniji ali v tujini, pri čemer morajo pri tujem računu poskrbeti še za prijavo Finančni upravi. Samostojni podjetniki imajo dodatno možnost: pod določenimi pogoji lahko za poslovanje uporabljajo tudi svoj osebni račun.
Odprtje transakcijskega računa je eden od osnovnih korakov ob začetku podjetniške poti
Po pojasnilih državnega portala SPOT morajo poslovni subjekti imeti odprt transakcijski račun in poslovati prek njega. Pomembno pa je, da slovenska zakonodaja podjetnika ne omejuje samo na račun pri slovenski banki – transakcijski račun je lahko odprt v Sloveniji ali v tujini.
Najbolj klasična možnost: slovenska banka
Podjetnik lahko račun odpre pri banki oziroma drugem ustreznem ponudniku plačilnih storitev v Sloveniji. Prednost domačega ponudnika je predvsem administrativna enostavnost. Podatke o računih, odprtih v Sloveniji, Finančna uprava pridobi po uradni dolžnosti, zato podjetniku računa ni treba posebej prijavljati FURS.
Podatki o transakcijskih računih slovenskih poslovnih subjektov se zbirajo v Registru transakcijskih računov (RTR), ki ga upravlja AJPES. Podatki o računih poslovnih subjektov so javno dostopni.
Pri izbiri banke je zato smiselno primerjati predvsem mesečni strošek vodenja, cene domačih in mednarodnih plačil, stroške kartic, kakovost spletne in mobilne banke ter možnosti financiranja. Za podjetje, ki posluje predvsem s slovenskimi partnerji in potrebuje tudi kredit, limit ali druge bančne produkte, je klasična domača banka pogosto najpreprostejša izbira.
Poslovni račun je lahko tudi v tujini
Druga možnost je račun pri ponudniku v tujini. To je zanimivo predvsem za podjetnike, ki veliko poslujejo mednarodno ali želijo uporabljati digitalne finančne storitve tujih bank in plačilnih institucij.
Toda pri tem nastane dodatna obveznost. FURS določa, da mora zavezanec plačilni račun, odprt v tujini, prijaviti v osmih dneh od odprtja. Enako velja za poznejše spremembe, na primer zaprtje računa. Prijavo je mogoče urediti elektronsko prek eDavkov z obrazcem DR-Račun, fizična oseba z dejavnostjo pa lahko uporabi tudi obrazec DR-03, pravna oseba pa DR-04.
To pomeni, da lahko slovenski s. p. ali družba uporablja tuj IBAN, vendar mora račun ustrezno evidentirati pri davčnem organu. Pred odprtjem je priporočljivo preveriti tudi, kdo je dejanski ponudnik računa, v kateri državi je račun odprt ter katere storitve in jamstva so vključeni.
Posebnost pri s. p.: lahko tudi osebni račun
Samostojni podjetniki imajo še eno možnost. SPOT in FURS pojasnjujeta, da lahko s. p. uporablja račun vrste T ali pa svoj transakcijski račun vrste A, katerega imetnik je kot fizična oseba, tudi za poslovne namene.
Če podjetnik za dejavnost uporablja osebni račun vrste A, mora o tem obvestiti svojega ponudnika plačilnih storitev. Pomembna posledica je tudi javnost podatka: račun, ki se uporablja za opravljanje dejavnosti, se ustrezno evidentira, podatki pa so javno dostopni prek AJPES.
V praksi je treba preveriti še pogoje konkretne banke. Banka Slovenije namreč pojasnjuje, da je sklenitev poslovnega razmerja oziroma odprtje transakcijskega računa tudi poslovna odločitev posamezne banke.
Kaj torej izbrati?
Slovenski podjetnik ima precej široko izbiro. Lahko odpre račun pri domačem ponudniku, lahko izbere ponudnika v tujini, samostojni podjetnik pa lahko ob izpolnitvi pogojev za dejavnost uporablja tudi osebni transakcijski račun.
Pri odločitvi zato ni pomembna samo cena paketa. Upoštevati je smiselno še število transakcij, poslovanje s tujino, valute, kartice, dostop do financiranja, računovodske integracije in kakovost uporabniške podpore. Pri tujem računu pa ne gre pozabiti na ključno administrativno pravilo: FURS ga je treba prijaviti v osmih dneh.