Podjemna pogodba – pod katerimi pogoji se jo sklepa?

V tokratnem članku bomo razložili, kaj je podjemna pogodba in v kakšne namene se jo sklepa. Njena značilnost je, da se jo običajno sklene za občasna in časovno omejena dela. Tako se predmet pogodbe večinoma nanaša na izdelavo določenih stvari. Pri tem gre večinoma za storitve v okviru proizvodnega obrtništva, lahko pa se nanaša tudi na večje investicijske ureditve. Lahko gre za obrtniške storitve ali pa za fizično ali umsko delo.

V praksi je sicer podjemna pogodba lahko sklenjena za najrazličnejša dela. Pri tem pa so izključena dela, ki sodijo med avtorska. Za taka dela je namreč bolj primerna sklenitev avtorske pogodbe.

Med kom se sklene podjemna pogodba?

Tovrstna pogodba se sklene med naročnikom, ki je lahko fizična ali pravna oseba, in med izvajalcem, ki je fizična oseba. Sklene se jo lahko le v primeru, če deležnika nista že v klasičnem delovnem razmerju. Izjema je v primeru, če se namerava pogodbo skleniti za opravljanje del, ki niso predmet pogodbe o zaposlitvi. Torej če gre za neko dodatno delo, ki ni predvideno znotraj obstoječe pogodbe.

Tovrstno pogodbo je možno skleniti le za določen čas. Do konca leta 2010 je bilo treba podatke o sklenjenih podjemnih pogodbah sporočiti Zavodu RS za zaposlovanje. Od leta 2011 dalje pa to ni več potrebno.

Taka pogodba je za delodajalca ugodnejša

Čeprav je sklenitev tovrstne pogodbe za delodajalca ugodnejša opcija, kot če se sklene pogodbo o zaposlitvi, obstajajo na tem področju nekatere omejitve. Podjemne se ne sme skleniti v primeru, če pri delu, za katerega naj bi se sklenila, obstajajo elementi delovnega razmerja. Prav tako se te pogodbe ne sme skleniti, če izvajalec izpolnjuje pogoje za redno zaposlitev.

Taka pogodba tako ne more biti bližnjica za delodajalca, saj je v primeru kontinuiranega opravljanja dela, sistematiziranega delovnega mesta in utečenega urnika po 8 ur na dan, treba preklopiti na standardno pogodbo o zaposlitvi.

Vir: evem.gov.si